Omejevanje naložb v inovacije bo oslabilo Slovenijo in Evropo.

Pred forumom Future 500 na Bledu – kjer se zbirajo evropski oblikovalci politik, vlagatelji in poslovni voditelji, da bi naslovili naraščajočo vrzel v konkurenčnosti celine – se je The Slovenia Times pogovarjal z Oliverjem Bleckom, vodjo območja Južne Evrope pri družbi Roche. V tem intervjuju Bleck pojasnjuje, zakaj mora biti zdravstvena politika integrirana v industrijsko in gospodarsko politiko, kako se ugotovitve Draghijeva poročila nanašajo na evropsko zdravstvo ter zakaj je obravnavanje zdravstvenih inovacij kot temeljne infrastrukture ključnega pomena za dolgoročno gospodarsko odpornost Slovenije.

Če pred vašim obiskom Slovenije pogledamo konkretno našo državo, kje vidite največjo priložnost? Kje bi lahko Slovenija dosegle največji napredek pri krepitvi tako zdravstvenih rezultatov kot gospodarske konkurenčnosti?

Slovenija ima številne prednosti: dobro izobraženo delovno silo, močno znanstveno osnovo in kakovosten zdravstveni sistem. Priložnost tiči v bolj strateškem povezovanju teh prednosti. Na inovativna zdravila ne bi smeli gledati le skozi prizmo odhodkov, temveč tudi kot na del širše razvojne strategije Slovenije. Naložbe v inovacije, preventivo in pravočasen dostop do novih zdravljenj lahko prinesejo koristi, ki presegajo zdravstveni sistem ter se širijo po celotni družbi in gospodarstvu. Zato verjamem, da mora Slovenija skupaj s preostalo Evropo ukrepati za povečanje naložb v zdravila in druge inovacije, ki lahko prinesejo rast in dvig produktivnosti, ki si jih regija prizadeva doseči v trenutnem gospodarskem okolju.

Ko so javni proračuni močno omejeni zaradi globalnih in domačih izrednih razmer, zakaj bi morale biti zdravstvene inovacije zaščitene pred enakimi ukrepi za obvladovanje stroškov, ki veljajo za druge javne sektorje?

Vprašanje za Evropo ni več, ali si lahko privošči vlaganje v zdravstvene inovacije, temveč ali si lahko privošči, da vanje ne vlaga. Evropske vlade krmarijo v zelo konkurenčnem globalnem okolju s tekmovalnimi zahtevami po proračunskih sredstvih. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo oblikovale naš zdravstveni sistem in oskrbo bolnikov v Sloveniji in Evropi v prihodnosti. Gledanje na zdravstvo skozi ozko prizmo letnih proračunskih ciklov obravnava inovacije kot finančno breme namesto kot gospodarsko rešitev.

Poglejte primer, kot je mlad vodja gradbišča, ki mu je grozila trajna invalidnost zaradi agresivne multiplo skleroze – kroničnega stanja, pri katerem imunski sistem telesa pomotoma napada lastno osrednje živčevje. To bi produktivnega delavca spremenilo v dolgotrajno breme za javna sredstva. Zahvaljujoč pravočasnemu dostopu do sodobne terapije se je popolnoma opomogel. Danes še naprej vodi svoje podjetje, zaposluje lokalne delavce in plačuje davke. Ta naložba ni rešila le njegov zdravja – ohranila je delodajalca, davkoplačevalca in družinskega človeka, da lahko živi polno življenje. To je prava zmaga: za bolnika, za družbo in za znanstvenike, ki so razvili ta preboj.

To je izjemen premik v razmišljanju, ki se tesno ujema s temami evropske konkurenčnosti na forumu na Bledu. Nedavno Draghijevo poročilo opozarja na očiten padec naložb v biotehnologijo po vsej Evropi. Ali je ta beg kapitala le simptom globalnih tržnih trendov ali pa razkriva temeljno neuspešnost pri povezovanju naših zdravstvenih in industrijskih politik?

Draghijevo poročilo je neizprosna, glasna budilka. Zgodovinsko gledano je bila izjemna znanost v Evropi naša ključna konkurenčna prednost. Vendar je kruta resnica, da njen raziskovalni motor v svetovnem merilu izgublja stik. Vidimo, kako vrhunske raziskave in svetovni talenti nezadržno odhajajo na hitrejše trge z večjo podporo. Ko se regulativni in finančni okviri celine upočasnijo, se globalni kapital za raziskave in razvoj tekoče seli v regije, kot so Združene države Amerike ter hitro rastoči azijski trgi, ki ponujajo večjo prožnost, hitrost in tržno predvidljivost.

Evropski odtis na področju ved o življenju (life sciences) ostaja ogromen – panoga predstavlja gospodarsko gonilo, ki zaposluje 2,3 milijona ljudi, ustvarja približno 300 milijard evrov skupnega gospodarskega prispevka ter vsako leto v raziskave in razvoj vlaga skoraj 55 milijard evrov. Kot poziva Draghi, moramo najti načine, kako to moč Evrope na področju ved o življenju še naprej razvijati v naslednjo generacijo inovativnih zdravil in znanstvenih prebojev. Sektor moramo obravnavati kot steber naše suverenosti in strateško prednost, ne pa le kot strošek, ki ga je treba obvladovati.

Kar nas pripelje neposredno do pravega izziva Evrope: konkurenčnosti. Kako razdrobljeni sistemi in tradicionalni gospodarski okviri upočasnjujejo našo zmožnost, da bolnikom zagotovimo prebojno znanost?

Znanstveno odkritje doseže svoj polni potencial le, če hitro doseže bolnike ter s tem izboljša življenja in obenem utrdi družbo ter gospodarstvo. Trenutno Evropi manjka nemoten, povezan trg ustreznega obsega, saj države še vedno delujejo izolirano, kar ustvarja labirint birokratskih ovir, ki zaustavljajo dostop bolnikov.

Hkrati pa tradicionalna gospodarska računica odpove. Zastareli modeli vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) upošteva skoraj izključno na kratkoročne nabavne stroške. S prehodom na okvir donosnosti družbene naložbe (SROI) pa lahko začetne stroške primerjamo s celotno vrednostjo, ustvarjeno v zdravstvenem sistemu in družbi kot celoti. Vključitev okvira SROI v slovenski postopek vrednotenja bi bila močan korak naprej, zlasti tam, kjer lahko sodobna zdravljenja prinesejo pomembne dvige produktivnosti.

Skeptiki na ministrstvih za finance pogosto zahtevajo trdne, nedavne empirične podatke, preden preidejo z miselnosti obvladovanja stroškov na naložbeni pristop. Ali najnovejši makroekonomski podatki podpirajo ta premik?

Popolnoma, in dokazi so nedvoumni. Raziskovalno poročilo iz junija letos, ki ga je v 29 evropskih državah pripravil inštitut Wifor, je proučevalo dejanski vpliv inovativnih zdravil, uvedenih med letoma 2014 in 2022. Ugotovitve razkrivajo, da so farmacevtske inovacije prinesle več kot 66 milijard evrov skupne družbeno-gospodarske vrednosti – prihranile so skoraj 21 milijonov bolnišničnih dni in preprečile 1,83 milijona izgubljenih potencialnih let življenja.

Če pogledamo skozi fiskalno lečo, vsak evro, vložen v inovativna zdravila, v povprečju prinese 5,67 evra družbeno-gospodarskega povračila. Že samo neposredni bolnišnični prihranki vrnejo približno 80 centov na evro, medtem ko ohranjena produktivnost delovne sile predstavlja nadaljnjih 56 milijard evrov v plačanem in neplačanem delu. Ključno sporočilo za finančne ministre je jasno: kratkoročno načrtovanje proračuna spregleda širšo gospodarsko sliko. Države, ki odlašajo z dostopom do novejših terapij, ne varčujejo. Posledično utrpijo nesrazmerno velike gospodarske izgube. Pravo gospodarsko breme zdravstva ni financiranje zdravstvenih inovacij, temveč cena neuspeha pri njihovem financiranju.

Ko to širšo lečo in empirične podatke uporabite konkretno za Slovenijo, kakšna je gospodarska cena neukrepanja?

Ko to prenosite v lokalni okvir, so posledice izjemno globoke. V Sloveniji je vsak dan v povprečju 53.000 ljudi na bolniški odsotnosti. Ta visoka stopnja blagajno zdravstvenega zavarovanja letno stane približno 660 milijonov evrov. Z bolj strateškim sprejemanjem zdravstvenih inovacij skozi hitrejši dostop, preventivo in sodobna orodja za vrednotenje lahko Slovenija dolgoživost spremeni v močno gonilo rasti. Na zdravje ne bi smeli gledati le kot na izdatek, temveč kot na eno najpomembnejših strateških naložb Evrope. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo določile, ali bomo v Sloveniji in Evropi zgradili bolj produktivno in odporno družbo za jutrišnji dan. Evropa se mora odločiti: v globalni tekmi za talente in kapital je oklevanje prav tako odločitev. Čas za ukrepanje Evrope je zdaj.