Naložbe v zdravstvo so naložba v prihodnost

Intervju: Pogled na Slovenijo

Podjetje Roche je v Sloveniji s septembrom dobilo novo direktorico. Lauren Boak je rojena v Avstraliji, v Švici pa je živela in delala zadnjih 18 let. Že zgodaj sta jo zanimali zdravstvo ter področje farmacije in medicine, tako da se je v podjetju Roche sprva zaposlila kot znanstvenica. Nato je delala na številnih področjih farmacevtskega poslovanja. Sama verjame, da k vsemu, kar počne, prinaša tako poslovno kot znanstveno perspektivo.

Intervju je bil objavljen v reviji Finance.

Zdi se, da ste od začetka svojega mandata v Sloveniji zelo zaposleni.

Ja, veliko se je zgodilo že prvi dan. Spoznala sem svojo novo ekipo, se preselila v novo stanovanje in bila takoj tudi na Bledu na Blejskem strateškem forumu. Že prvi dan sem imela priložnost, da hitro začnem ‒ ne le z osebnega in ekipnega vidika, ampak tudi z druženjem in spoznavanjem številnih ljudi, pomembnih deležnikov v zdravstvenem sistemu. Bila je izjemna priložnost, da sem bila takoj vržena v dogajanje. Dobila sem prvi občutek, koliko ljudi se v Sloveniji med seboj pozna ter imajo dolgoletne odnose in partnerstva. In zelo hitro sem lahko spoznala teme, o katerih vsi razmišljajo. Bil je čudovit začetek moje turneje poslušanja in učenja, ki se od takrat nadaljuje.

Torej, ali so bile teme na Bledu drugačne od tistih, ki so na dnevnem redu v Švici ali kjerkoli ste delali prej?

Pravzaprav je na velikih dogodkih v Evropi veliko podobnih tem, na primer splošna globalna konkurenčnost in še posebej konkurenčnost Evrope. Razprava na Bledu se je osredotočila na to, kako lahko Slovenija in Evropa kot celota ob prizadevanjih za večjo konkurenčnost tekmujeta v spreminjajočem se globalnem okolju. Splošno razširjen je občutek, da je na vseh poslovnih področjih, pa tudi v zdravstvu, veliko več negotovosti in nestanovitnosti. In to je gotovo pogosta tema, o kateri se v zadnjem času razpravlja – ne glede na to, ali si v Sloveniji ali v Švici.

Ali se vsi spopadamo z enakimi težavami in izzivi v zdravstvenih sistemih v Evropi?

Obstajajo nekatere skupne teme – med njimi starajoče se prebivalstvo in predvideno povečanje bremena kroničnih bolezni, bodisi na področju srčno-žilnih bolezni, nevrologije bodisi celo onkologije. In po mojih informacijah je Slovenija ena izmed evropskih držav z najhitreje starajočim se prebivalstvom. Poleg tega se vse vlade in oblikovalci politik trudijo trajnostno zagotavljati zdravstveno varstvo ter ga financirati in vanj vlagati.

Slovenija ima čudovito osnovo – vsi imajo pravico do zdravstvene oskrbe. Vendar je upravljanje proračuna ob teh novih potrebah, bremenih in nasprotujočih si prioritetah zahtevna situacija. Seveda se razmere v posameznih državah razlikujejo glede na lokalne okoliščine in kontekst.

Kaj pa Roche? Podjetje od zunaj vidimo predvsem kot inovatorja. Katere inovacije so po vašem mnenju najbolj zaznamovale Roche v preteklosti? In kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Roche ima dolgo zgodovino in dediščino inovacij na področju farmacije in diagnostike; prihodnje leto bo minilo 130 let od ustanovitve. Imamo veliko lastnih inovacij pa tudi takih, ki prihajajo od zunanjih partnerjev. Naša inovativna zdravila so pomagala in še vedno pomagajo številnim bolnikom na področju onkologije. V preteklosti smo v ZDA prevzeli podjetje Genentecha, ki je bilo prvi pravi biotehnološki subjekt in je napovedalo izjemno obdobje v onkologiji, ko smo imeli transformativna, pomembna zdravila. Seveda smo na področju onkologije še vedno zelo močni, vendar imamo raznolik portfelj in uvajamo inovacije na različnih področjih, zdaj pa že dosegamo pomembne rezultate za bolnike in vpliv na zdravstvene sisteme tudi na področju nevrologije, na primer pri multipli sklerozi, hemofiliji in oftalmologiji.

Veliko vznemirljivih zdravil je še v razvoju in še niso na voljo bolnikom. Trenutno imamo več velikih študij faze III na novih področjih, kot je Alzheimerjeva bolezen. To je izjemno obsežno področje bolezni. Mislim, da se je dotaknila večine ljudi ali vsaj mnogih, vključno z mano, saj je za Alzheimerjevo boleznijo zbolela moja babica. Torej je to res smiselno delo. Roche je navzoč tudi na področju Parkinsonove bolezni in številnih drugih bolezenskih področjih.

Poleg tega imamo tudi zelo močan diagnostični oddelek, ki je zelo pomemben za celotno pot bolnika. Da bi lahko bolezen zdravili, morajo biti ljudje diagnosticirani. Če se to zgodi dovolj zgodaj, navadno zdravljenje vodi do boljših izidov. Zato je sposobnost, da ponujamo in zagotavljamo diagnostične rešitve za pomoč pri zgodnjem diagnosticiranju, poleg zdravljenja zelo pomembna. Veliko vlagamo in širimo svoje delo tudi na področju srčno-žilnih in presnovnih bolezni, ki pomenijo veliko svetovno pa tudi slovensko bolezensko breme. Osredotočeni smo na razvoj rešitev vse od diagnostike, prek zdravljenja do spremljanja.

V zadnjem času veliko slišimo o konceptu vrednosti onkraj stroška v zdravstvu. Kako razumete ta koncept?

Zgodovinsko gledano, se zdravstvo obravnava kot strošek, ne pa kot naložba v prihodnost. Zdaj obstaja veliko dokazov in idej, ki lahko pomagajo to preoblikovati. Vsi zdravstveni sistemi imajo omejene zdravstvene proračune, zato je treba postaviti prioritete in zelo skrbno uravnotežiti proračune.

Če priznamo, da je vlaganje v zdravstvo dejansko naložba in da ima potencial za spodbujanje gospodarstva, lahko to pomaga pri odločanju in določanju prioritet. Z učinkovitim zdravljenjem se bolniki hitreje vrnejo na delo in prispevajo k družbi ter so hkrati bolj izpolnjeni v svojem osebnem življenju. Zmožnost povezovanja zdravstvenih izidov z gospodarskimi izidi je pomembna. In to je nekaj, kar vsi deležniki v Evropi začenjajo prepoznavati in o tem razpravljati.

Ta koncept vrednosti onkraj stroška predstavlja zdravstvene naložbe kot gospodarski multiplikator. A zdi se, da pri nas v Sloveniji še vedno največ govorimo o strošku posamezne škatlice tablet. Sploh ne vemo, kakšno je dejansko gospodarsko breme večine bolezni. Primanjkuje nam podatkov in resnih raziskav na tem področju.

Podatki so pomembni. Povsem se strinjam. In če se zelo ozko osredotočimo le na strošek škatlice tablet, potem celotne slike ne vidimo. Prav tako ni dovolj reči, naj se porabi več. Slovenske naložbe v zdravstvo kot delež BDP so že zdaj pomembne. So blizu desetih odstotkov.

Pojavljajo se vprašanja, ali je ta denar porabljen na pravih mestih.

In potem je tu še dilema kratko- in dolgoročnega. Morda je kratkoročno poudarek na upravljanju stroškov zdravil, vendar če inovativna zdravila niso uvrščena na listo zdravil ali niso dostopna, potem dolgoročno zamudimo prihranke.

Nisem prepričana o natančnih statistikah, vendar ali podatki ne kažejo, da postaja postopek uvrščanja zdravil na listo tistih, katerih stroške povrne zdravstvena blagajna, v Sloveniji vse daljši?

Jasno je, da gre za zapleteno temo, saj je potrebnih veliko korakov, da je zdravilo uvrščeno na listo in so stroški zdravljenja povrnjeni. Vendar mislim, da je še vedno pomembno priznati, da bi se čas med registracijo in razvrstitvijo na listo lahko in moral izboljšati. Da bi zagotovili, da bolniki čim prej dobijo sodobna zdravila in s tem najboljše možne izide zdravljenja.

Torej, to so izzivi za Slovenijo. Kaj pa za Roche?

No, Roche bo prihodnje leto v Sloveniji praznoval 30 let. In to je izjemna dediščina. Tukaj imamo razmeroma majhno neposredno navzočnost v smislu števila zaposlenih, vendar h gospodarstvu in družbi prispevamo tudi po številnih drugih poteh, posredno. Kar je v Sloveniji čudovito, je visoko izobražen kader, ki tukaj obstaja.