Skip to main content

Redefinicija zdravstva: Od kratkoročnega stroška do strateške družbene naložbe

Zahvaljujoč izjemnim medicinskim prebojem in boljšemu zdravstvenemu varstvu ljudje po Evropi in v Sloveniji živijo dlje kot kdaj koli prej. Vendar pa se v javnem diskurzu staranje prebivalstva prepogosto obravnava zgolj kot grožnja in neizogibno povečanje stroškov. Je čas, da spremenimo ta pogled?

O tem, kako preseči miselnost, ki zdravstvo vidi zgolj kot kratkoročni strošek, sta spregovorila dr. Lauren Boak, generalna direktorica Roche Slovenija, in dr. Jože Sambt, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Staranje prebivalstva – priložnost, ne zgolj fiskalno breme

Kot je v uvodu izpostavila Lauren Boak, smo danes pogosto priča situaciji, ko skušamo medicino 21. stoletja izvajati v zdravstvenih sistemih 20. stoletja. Profesor Sambt opozarja, da je obravnavanje starajočega se prebivalstva izključno skozi prizmo letnih proračunov izjemno nevarno. Če s pomočjo zdravstvenih inovacij ljudi ohranjamo zdrave in aktivne dlje časa, se dolgoživost iz grožnje spremeni v priložnost za gospodarsko rast.

Od nakupne cene do družbene donosnosti naložb (SROI)

Trenutni sistemi vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) se pri uvajanju novih zdravil ali diagnostičnih orodij prepogosto osredotočajo le na začetne stroške nakupa z vidika plačnika. Sogovornika sta izpostavila nujnost prehoda na merjenje družbene donosnosti naložb (Social Return on Investment - SROI).

Širši družbeni pogled namreč pokaže bistveno višjo vrednost inovativnih terapij. Zakaj? Ker upošteva prihranke zaradi preprečenih hospitalizacij, zmanjšane potrebe po rehabilitaciji in dolgotrajni oskrbi ter – kar je ključnega pomena – ohranjanje ljudi na trgu dela. Profesor Sambt je izpostavil zgovoren podatek: v Sloveniji je vsak dan v povprečju na bolniški odsotnosti 53.000 ljudi, kar javno zdravstveno blagajno letno stane približno 660 milijonov evrov.

Nedavna metaanaliza, pri kateri je sodeloval dr. Sambt, dokazuje, da se inovacije ekonomsko obrestujejo. Pri multipli sklerozi na primer, vsak vložen evro v učinkovito terapijo ustvari 1,83 evra širše družbene vrednosti. Podobno drastične učinke vidimo pri onkoloških in kardiometabolnih obolenjih, kjer ciljana in pravočasna zdravljenja preprečujejo dolgoročno izgubo produktivnosti in drage sistemske zaplete.

Nujnost sistemskih sprememb in priložnost za Slovenijo

Inovativne terapije lahko z začetnim vložkom "izbrišejo" celotno življenjsko dobo stroškov obvladovanja kroničnih bolezni. A da bi ta potencial izkoristili, so potrebne sistemske spremembe. Kot poudarjata sogovornika, industrija in vlade tega ne morejo rešiti same – potrebna je skupna vizija vseh deležnikov za posodobitev izvajanja zdravstvene oskrbe.

Slovenija ima pri tem izjemen potencial. »Slovenija ima veliko prednosti: visoko izobraženo delovno silo, močno znanstveno bazo in kakovosten zdravstveni sistem,« ugotavlja dr. Sambt. Prava priložnost se skriva v strateškem povezovanju teh prednosti in razumevanju zdravja kot ključnega dela širše strategije razvoja države.

Zdravstvo ni strošek, ki ga je treba zmanjšati, temveč najmočnejši motor našega gospodarstva in strateška naložba za močnejšo ter bolj trajnostno prihodnost.

🎥 Vabljeni k ogledu celotnega pogovora

Kako lahko s pravimi ukrepi danes preprečimo tveganja jutrišnjega dne? Kakšni so konkretni ekonomski učinki vlaganj v zdravje?

Kliknite na spodnji video in prisluhnite celotnemu pogovoru med Lauren Boak in dr. Jožetom Sambtom.