“Lahko zdravstveni podatki preprečijo, da zbolimo?” Martina Kolenc Novak se je v STAklubu o tem pogovarjala z Alešem Veršičem, digitalnim navdušencem, uporabnikom zdravstvenih storitev in vodjo Sektorja za podatkovno ekonomijo na Službi vlade za digitalno preobrazbo (zdaj ministrstvo), Matejem Kokaljem Kokotom, dr. med., specialistom medicine dela, prometa in športa in Metko Zaletel, predstojnico Zdravstvenega podatkovnega centra (Nacionalni inštitut za javno zdravje).
Če bi bili naši zdravstveni podatki na voljo zdravniku v elektronski obliki, bi lahko hitreje ukrepal pri pokazateljih določene bolezni in jo mogoče celo preprečil. Zdravstveni podatki, zbrani na nivoju populacije, v anonimizirani obliki, pa so vir razumevanja zdravja družbe in podlaga za ukrepe za izboljšanje zdravja na lokalni in nacionalni ravni.
Primer dobre prakse prikazuje obvladovanje akutnih zapletov astme pri mladih bolnikih iz Velike Britanije. Z analizo podatkov o akutnih zapletih, sodelovanjem specialistov in splošnih zdravnikov in posledičnimi preventivni programi za mlade bolnike z astmo, so izboljšali obravnavo teh bolnikov in bistveno zmanjšali število poslabšanj in urgentnih sprejemov v bolnišnico.
Pri nas ima Nacionalni inštitut za javno zdravje že danes številne zbirke podatkov, ki jih pripravlja v sodelovanju z različnimi deležniki v zdravstvu. Nekaj primerov: Podatkovni portal, Zdravstveni statistični letopis in spletna stran obcine.nijz.si, kjer lahko vidimo številne zdravstvene parametre prebivalcev, glede na občino bivanja. Pomembno je, da so podatki zbrani na način in z namenom, da lahko služijo kot podlaga za kasnejše ukrepe.
Področje zbiranja in dostopa do zdravstvenih podatkov zahteva sistemski pristop. Različne stroke se morajo najprej dogovoriti, katere podatke in na kakšen način zbirajo, kaj od tega se deli in kdo lahko pod kakšnimi pogoji dostopa do česa. Na drugi strani pa je potrebno prilagoditi informacijske sisteme, da so prijazni tako za pacienta kot za zdravstvene delavce.
Dobra novica je, da javnost že danes prepoznava dobrobiti zbiranja podatkov. V Sloveniji smo lahko ponosni na trenutno stanje in ambiciozni glede prihodnosti zbiranja in uporabe zdravstvenih podatkov, ključno za uspešno transformacijo pa bo sodelovanje različnih deležnikov.
O koristih zbiranja, deljenja in ponovne uporabe zdravstvenih podatkov, trenutnem stanju pri nas in po svetu, raznolikih možnostih na tem področju so v STAklubu spregovorili številni zanimivi gostje.