Ledvična anemija
Anemija je eden pomembnih in zelo pogostih zapletov kronične ledvične bolezni. Slabokrvnost se lahko pojavi že v zgodnjih fazah KLB, vendar še ni prisotna tako pogosto. Pojavnost ledvične anemije v poznih stopnjah bolezni izrazito naraste. Ob nastopu končne ledvične odpovedi bi bilo brez ustreznega zdravljenja slabokrvnih kar 90 odstotkov bolnikov. Anemija ne vpliva le na zmanjšano kakovost življenja, ampak pomeni tudi večje tveganje za razvoj srčno-žilnih zapletov.
Glavni vzrok za nastanek slabokrvnosti pri KLB je zmanjšano nastajanje hormona eritropoetina v ledvicah. Posledica je nezadostno nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu in razvije se t.i. simptomatska ledvična anemija. Pri številnih bolnikih anemija dolgo ni prepoznana in zdravljena vse do končne ledvične odpovedi oz. Uvedbe nadomestnega ledvičnega zdravljenja. To je zaskrbljujoče, saj lahko anemija zelo poslabša zdravstveno stanje bolnika.
Za zdravljanje ledvične slabokrvnosti se najpogosteje uporabljajo zdravila z imenom epoetini. Z redno uporabo epoetinov se doseže zvišanje koncentracije hemoglobina in vzdrževanje ciljne koncentracije hemoglobina. Na ta način se pomembno zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih zapletov in morebitne potrebe po transfuzijah.
Pomembno je vedeti, da Evropske smernice za obravnavo anemije pri bolnikih s KLB narekujejo dosledno zdravljenje ledvične anemije pri vseh bolnikih s KLB, ne glede na stopnjo ledvične odpovedi, in priporočajo vzdrževanje koncentracije hemoglobina (Hb) nad 110 g/l. Preberi več ...
