Kronična ledvična bolezen (KLB)
Premalo znana dejstva o pogosto prezrti bolezni
- Kronična ledvična bolezen (KLB) je bolezen, ki poteka tiho, običajno brez bolečin in dolgo tudi brez jasnih simptomov ali težav. Tako zdravniki kot bolniki sami se oslabelega delovanja ledvic pogosto zavedo šele tik pred končno odpovedjo ledvic.
- KLB je pogosta bolezen - po podatkih iz zahodne Evrope ali Združenih držav Amerike ima že vsak 10. do 15. prebivalec oslabljeno delovanje ledvic. V Sloveniji natančnega števila bolnikov s KLB ne poznamo.
- Zdravnik lahko odkrije KLB z enostavnim laboratorijskim pregledom krvi in urina. Če so rezultati serumskega kreatinina in beljakovin v urinu izven normalne meje dlje kot tri mesece, zdravnik postavi diagnozo KLB.
- Visoko tveganje za razvoj KLB imajo bolniki s sladkorno boleznijo, dolgotrajno zvišanim krvnim tlakom (hipertenzijo), kroničnim popuščanjem srca, žilnimi boleznimi in zgodovino ledvičnih bolezni v družini.
- Zvišan krvni tlak lahko povzroča KLB in obratno, KLB je vzrok za zvišan krvni tlak.
- KLB zveča tveganje za srčno-žilne zaplete, ki so glavni vzrok umrljivosti bolnikov z okrnjenim delovanjem ledvic.
- Z zgodnjo prepoznavo in ustrezno obravnavo KLB lahko preprečimo oz. upočasnimo slabšanje ledvičnega delovanja, hkrati pa pomembno zmanjšamo tudi tveganje za srčno-žilne zaplete.
- Anemija (slabokrvnost) je pomemben zaplet, ki se lahko pojavi že v zgodnjih stopnjah KLB. Poleg vpliva na zmanjšano kakovost življenja pomeni anemija tudi večje tveganje za razvoj srčno-žilnih zapletov.
- In kar je najpomembnejše: kronično ledvično bolezen in anemijo lahko zdravimo!
Večja slika (klik z miško)