Kdaj govorimo o anemiji?
Anemija ali slabokrvnost je pomemben zaplet kronične ledvične bolezni, ki se lahko pojavi že v zgodnjih stopnjah.
Anemija pomeni pomanjkanje rdečih krvnih celic – eritrocitov, ki v krvi prenašajo kisik od pljuč po celem telesu in tako zagotavljajo energijo za človekove dnevne aktivnosti. Brez kisika telo ne more dobiti dovolj potrebne energije, zato nastopi utrujenost in slabotnost. Anemija pomeni tudi večje tveganje za razvoj srčno-žilnih zapletov.
Medtem ko je v zgodnjih fazah KLB slabokrvnost le redko prisotna, njena pojavnost v pozni stopnji 3 ter zlasti v stopnji 4 in 5 izrazito naraste. Ob nastopu končne ledvične odpovedi bi bilo brez ustreznega zdravljenja slabokrvnih že prek 90 odstotkov bolnikov.
Glavni vzrok za nastanek slabokrvnosti pri KLB je zmanjšano nastajanje hormona eritropoetina. Zato je nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu nezadostno in razvije se t.i. simptomatska ledvična anemija.
Stopnja slabokrvnosti pri ledvičnih bolnikih je odvisna tudi od stopnje prizadetosti ledvične funkcije. Zaradi slabše filtracijske sposobnosti ledvic se namreč količina strupenih produktov presnove v krvi povečuje. Rdeče krvne celice imajo zato skrajšano življenjsko dobo (približno 40 do 80 dni namesto okoli 120 dni), kar ob njihovem nezadostnem nastajanju še dodatno zmanjša njihovo število.