Gripa
Gripa (influenca) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča pogoste epidemije. Od časa do časa se pojavi tudi pandemija gripe, kar pomeni, da se gripa razširi po celem svetu. Takšne pandemije so lahko zelo tragične in prizadenejo veliko število ljudi. Tako je Španska pandemija v prejšnjem stoletju (pozimi leta 1918/19) zahtevala več kot 20 milijonov žrtev.
Vsako leto je veliko smrtnih primerov, ki so posledica obolenja za gripo. Temu so najbolj izpostavljeni otroci, starejši ljudje in bolniki s kroničnimi obolenji (astmatiki, srčni bolniki, diabetiki). Epidemiološki podatki kažejo, da med odraslimi vsak 10. človek zboli za gripo, otroci pa zbolevajo še trikrat pogosteje kot odrasli.
Virus gripe
Povzročitelji gripe so virusi iz zelo variabilne družine Orthomyxoviridae. Obstaja več tipov virusov: A, B in C. Virus gripe A je najpogostejši povzročitelj epidemij in edini povzročitelj pandemij. Naravni rezervoar virusa so živali (ptiči, prašiči, konji ...). Epidemije, ki jih povzroča virus gripe A, se pojavljajo na 2 do 3 tri leta. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, ki pa se pojavljajo redkeje, in sicer vsakih 4 do 6 let.
Prenašanje gripe
Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Prenaša se tudi z neposrednim oz. posrednim stikom (preko kljuk, z rokovanjem). Zdrav človek se okuži z virusom z vdihom okuženega zraka skozi nos, usta. Lahko pa se okužimo tudi preko očesne sluznice. Virusi nato okužijo epitelijske celice zgornjega in zlasti spodnjega dela respiratornega trakta. Tukaj se virusi izredno hitro razmnožujejo in se hitro razširijo po celotnem telesu. Bolezenski znaki in simptomi gripe se razvijejo šele en do štiri dni po tem, ko smo se okužili. Tako je lahko človek, ki je okužen z virusom gripe, kužen za okolico en dan preden se mu pojavijo bolezenski znaki kot tudi še sedem dni po tem1. Otroci so ponavadi primaren vir okužbe z gripo, ki z virusom okužijo tudi ostale družinske člane2.
Popolna izčrpanost bolnika
Posledice gripe so precej večje, kot se zdi na prvi pogled. Okužba izrazito oslabi organizem, zato so zlasti izpostavljeni starejši in kronični bolniki. V času gripe se število poslabšanj in zapletov precej zveča, kar se kaže tako v številu zdravniških obiskov in sprejemov v bolnišnice kot tudi v zvečani smrtnosti. Dodatni zapleti so značilni tudi za otroke. Tako pri 30 odstotkih dodatno pride de vnetja srednjega ušesa, pogosta komplikacija so tudi bronhitisi in pljučnice3.
1WHO Fact sheet no 211,. REvised March 2003.
2Whitley RJ. The role of oseltamivir in the treatment and prevention of influenza in children. Expert Opin Drug Metab Toxicol 2007; 3:755-67.
3Treanor JJ e tal. Efficacy and safety of the oral neuraminidase inhibitor oseltamivir in treating acute influenza: a randomized, controlled trial. JAMA 2000, 283: 1016-24.
Sekundarne okužbe (pri otrocih)
Okužba z virusom gripe zmanjša odpornost organizma in kot posledica se lahko pojavijo dodatne okužbe z bakterijami (pljučnica, bronhitis). Pri otrocih pa se zelo pogosto pojavi tudi vnetje srednjega ušesa.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje gripe
V preteklosti pravih zdravil skoraj ni bilo in smo bili pri zdravljenju omejeni na odpravljanje simptomov (vročina, glavobol). V zadnjih letih pa so se v svetu in tudi pri nas pojavila zdravila, ki delujejo na povzročitelja - virus.
Za zdravljenje in preprečevanje gripe so na voljo protivirusna zdravila, ki pa jih mora predpisati zdravnik. Novejša protivirusna zdravila skrajšajo trajanje bolezni, zmanjšajo izrazitost bolezenskih simptomov in pojav z gripo povezanih komplikacij ter pripomorejo k preprečevanju širjenja bolezni. Za učinkovito delovanje protivirusnih zdravil je ključnega pomena, da jih bolnik zaužije v 48 urah od pojava simptomov bolezni.
Čim prej
Najpomembnejše je, da posamezniki, ki so v stiku z okuženimi osebami ali začutijo simptome gripe, čim prej obiščejo zdravnika in se posvetujejo, kako lahko preprečijo, da se okužijo, oziroma se posvetujejo o najprimernejši obliki zdravljenja. Tako kot pri vseh boleznih je učinkovitost zdravljenja najboljša, če bolnik obišče zdravnika v zgodnji fazi bolezni. To velja tudi pri zdravljenju gripe – protivirusna zdravila najbolj učinkovito delujejo, če se zdravljenje prične zgodaj, najbolje v roku 48 ur od pojava bolezenskih simptomov.
Gripa ni prehlad
Ker je obdobje pojavljanja epidemij gripe povezano s številnimi nahodi, prehladi, je potrebno ločiti značilne razlike med obema boleznima. Vedeti moramo, da prehlad povzročajo popolnoma drugačni virusi in da prehlad ni gripa. Če se naučimo ločiti med tema dvema boleznima, smo že stopničko višje pri zdravljenju in obvladovanju gripe.
|
GRIPA |
PREHLAD |
|
|
vročina |
je za gripo tipična in visoka (nad 38°C) |
se pojavi redko |
|
kašelj |
izrazito suh kašelj ki se pogosto razvije v hujšo obliko |
pokašljevanje |
|
glavobol |
pogost in izrazit |
se pojavi redko |
|
bolečine v mišicah |
tipične in pogosto močnejše |
se pojavijo redko in so neizrazite in blage |
|
utrujenost, šibkost |
zelo velika, traja dolgo časa (2-3 tedne) |
zelo blaga |
|
ekstremna izčrpanost bolnika |
nastopi takoj in je izrazita |
zelo redko |
|
zaprt nos |
včasih |
pogosto |
|
kihanje |
včasih |
zmeraj |
|
vneto grlo |
včasih |
pogosto |
|
nastop bolezenskih znakov |
se pojavijo nenadoma in skupaj |
se začnejo pojavljati počasi in se stopnjujejo |
Zdravila (dostop samo za strokovno javnost)