Skupina specialistov z različnih področij se običajno odloči za kombinirano zdravljenje raka dojk, ki je odvisno od tipa tumorja, stadija raka ob diagnozi in splošnega zdravstvenega stanja bolnice.

Kirurška odstranitev tumorja

Pri večini bolnic tumor odstranijo z operacijo. Način kirurške odstranitve tumorja je odvisen od stadija bolezni, tipa tumorja, starosti bolnice in njenega splošnega zdravstvenega stanja.

Vrste operacij:

• odstranitev tumorja z delom dojke, odstranijo lahko tudi varovalno bezgavko in pazdušne bezgavke
• odstranitev cele dojke, odstranijo lahko tudi varovalno bezgavko in pazdušne bezgavke
  

Radioterapija (obsevanje)

Tumor obsevajo z visokoenergijskimi žarki, ki uničijo rakave celice. Običajno obsevajo bolnice po operaciji, da bi na ta način uničili morebitne rakave celice, ki so ostale po operaciji. Neželeni učinki obsevanja so odvisni od odmerka prejetega žarčenja in površine obsevanega dela. Najbolj pogosti so srbenje, rdečina, suha koža obsevanega dela, pa tudi splošna utrujenost.

Kemoterapija

Kemoterapija deluje sistemsko, v vsem telesu. Ne uničuje samo rakavih celic, ampak tudi druge celice, ki se hitro razmnožujejo (npr. krvne celice; celice, odgovorne za rast las). Zaradi tega so najpogostejši neželeni učinki kemoterapije izpadanje las, slabost in bruhanje, driska, zmanjšana odpornost proti okužbam.
 
Zdravljenje poteka ponavadi s kombinacijo več kemoterapevtikov hkrati, ki jih dajejo v določenih časovnih intervalih, katere imenujemo cikli.  Odmerku zdravila sledi čas počitka in nato se cikel ponovi. Navadno so cikli na tri ali štiri tedne.

Intravenozna kemoterapija

Večina kemoterapije se daje intravenozno v krvni obtok. Bolnice prihajajo na kemoterapijo v onkološko ambulanto ali pa ostanejo v bolnišnici krajši čas.

Peroralna kemoterapija

Na tržišču so tudi kemoterapevtiki v obliki tablet. Zdravljenje poteka v domačem okolju, bolnica jemlje zdravilo v obliki tablet ali kapsul po navodilu zdravnika in pride na pregled v bolnišnico samo ob koncu cikla. Razvoj peroralne kemoterapije gre v smeri ciljnega delovanja na rakavo celico in na tržišču so že prva zdravila, ki delujejo selektivno na tumor in manj na ostale celice organizma. Ta zdravila imajo zaradi selektivnejšega delovanja manj neželenih učinkov.

Hormonsko zdravljenje

Pri hormonsko odvisnih tipih tumorjev dojke,  so ženski hormoni estrogeni tisti, ki pospešujejo rast tumorja. Obstaja več načinov, s katerimi preprečujemo delovanje hormonov na tumorsko rast. Najpogosteje uporabljamo antiestrogene in aromatazne inhibitorje. Ta zdravila se uporabljajo po operaciji zgodnje oblike raka dojk in tudi pri bolnicah z metastatsko boleznijo. Najpogostejši neželeni učinki hormonskega zdravljenja so znaki prezgodnje menopavze, kot so navali vročine, potenje, spremembe v menstruacijskem ciklusu in podobno.

Biološko zdravljenje

Biološko zdravljenje obsega imunoterapijo, zdravljenje z vakcinami in zdravljenje s tarčnimi biološkimi zdravili. Biološka terapija je usmerjena na lastnosti rakavih celic, na druge celice pa praviloma ne deluje oz. ima omejen učinek.

Med tarčnimi zdravili za zdravljenje zgodnjega in metastatskega raka dojk je zaenkrat najbolj uveljavljeno monoklonsko protitelo proti HER2 receptorju tumorja. Kadar celice tumorja prekomerno izražajo HER2 receptorje govorimo o HER2 pozitivnem raku. Slaba petina rakov dojk je HER2 pozitivnih in jih predvsem v zgodnjih stadijih uspešno zdravimo z zdravilom, ki deluje na ta receptor.
V zdravljenju metastatskega raka dojk se uporablja tudi monoklonsko protitelo, ki z zaviranjem rasti žilic tumorja zavira njegovo rast.
Biološka zdravila nimajo neželenih učinkov značilnih za kemoterapijo, imajo pa druge neželene učinek povezane s njihovim specifičnim mehanizmom delovanja.