Če gledamo celokupno populacijo, je rak debelega črevesa in danke najpogostejši med vsemi malignimi obolenji pri nas ter drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Po podatkih registra raka je v Sloveniji leta 2006 za to vrsto raka zbolelo več kot 1300 ljudi, umrlo pa skoraj 700. Večina bolnikov je ob odkritju bolezni starejša od 50 let, vendar se bolezen seveda lahko pojavi tudi prej.

Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje hranil in tekočine, prav tako tudi izločanje prebavljenih snovi iz organizma. Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa zadnjih nekaj centimetrov debelega črevesa.

Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako pa se ne razširijo v druge dele telesa. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo rakavi zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.

Bolezenski stadiji opisujejo razširjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika ter njegovega splošnega zdravstvenega stanja omogočajo zdravniku določiti načrt zdravljenja. Zdravnik določi stadij bolezni z diagnostičnimi preiskavami in na podlagi patohistološkega izvida.